Pozdravljeni!

 

Težave s hrbtom in hrbtenico so se mi prvič pojavile pri 17 letih. Težave, to pomeni, da me je prvič ukleščilo v ledvenem delu hrbtenice. To se je pojavljalo približno vsaki dve leti, nekje po tridesetem letu starosti pa so postale težave kronične. Moja kartoteka je polna, da bolj polna ne more biti. Bolečina prisotna non stop, cca. trikrat na leto obležal, krči tako močni, da sem bil zatečen čez cel hrbet. Zatečen, kot da bi imel na hrbtu »pivski« trebuh. Da sem postal kolikor toliko gibljiv, je trajalo od nekaj tednov pa tudi do več mesecev. Zdravniki, od splošnega zdravnika do ortopeda, fiziatra, revmatologa (približno v tem vrstnem redu so me pošiljali od enega do drugega, bil sem tudi v Valdoltri), niso znali povedati drugega, kot da izvidi, rentgensko slikanje in teh je bilo neskončno, ne kažejo posebnih deformacij, razen ukrivljenosti hrbtenice–skolioze, v ledvenem delu in močne obrabe vratnih vretenc.

Potrebe po operaciji zaenkrat ni, z iskanjem vzrokov za ukrivljenost in stalno bolečino pa se ni ukvarjal nihče. Zdaj sem vedno bolj prepričan, da so bili to mišični krči in kalcinacija. Prisiljen sem bil opustiti vse meni ljube športe, kot so tenis, smučanje, karate, da o surfanju ne govorim, na koncu tudi tek. Sčasoma je postalo problematično še kolesarjenje - obvezno popolna amortizacija kolesa in nikakor ne preveč napumpane zračnice, pa tudi takrat se je nekajkrat zgodilo, da sem moral s kolesa, ker me je zvilo in ukrivilo in sem potem čakal, da so me pobrali in odpeljali domov. O bolečinah ne bom govoril, mi postane kar slabo, ko se spomnim.

Da skrajšam, zadnjih deset let sem moral paziti na vsak gib. Dan se mi je, brez izjeme, začel z vajami za hrbtenico, ki so mi lajšale bolečine, največ zaslug, da sem zdržal, ko sem se odrekel tablet, pa pripisujem vsakodnevnim masažam, ki sem jih imel že čez glavo. Kako se je počutila oseba, ki me je masirala, si lahko samo mislim. Edini šport, ki mi je bil, poleg plavanja, še na razpolago, je bila hoja, kolikor je pač šlo hitro in vaje za moč, tudi z utežmi, a te le v ležečem položaju. No, in ko sem bil že sprijaznjen z dejstvom, da me bodo bolečina in težave s hrbtenico spremljale do konca življenja, dobim tisti e-mail z zgodbo o duhovniku.

Jasno, da sem poskusil. Cel teden nisem delal nič drugega, kot iskal magnezijev klorid in zdaj ga imam.

 

OPOMBA: Takrat, ko sem to pisal, še nisem vedel, da je moja hrbtenica še veliko bolj resno poškodovana (L4/5 dorzalna centralna ekstrudirana diskus hernija, dehidrirani diski, koncentrična protruzija diska itd., kar je pokazal pregled z magnetno resonanco leta 2012 - več o tem na "MOJ dnevnik" april 2012) kajti drugače bi bil nad učinkom magnezijevega klorida še bolj navdušen, kolikor je to sploh mogoče.