Pozdravljeni!
 
Svoje prve izkušnje z magnezijevim kloridom sem 27. maja 2011 opisal in objavil na enem izmed slovenskih forumov, kar je bilo tudi moje prvo pisanje te vrste. Nekateri so se napisanemu in meni posmehovali, zaradi objave elektronskega naslova sem bil deležen tudi očitkov o pritlehnem marketingu in želje po zaslužku, pri nekaterih pa je opis moje izkušnje zbudil zanimanje.
In če smem soditi po količini elektronske pošte, ki sem jo prejel v naslednjih dneh, je bilo teh drugih neprimerno več. Ker mi čas ne dopušča, da bi vsem izčrpno odgovoril, sem se odločil, da s pomočjo internetne strani poskusim odgovoriti vsem, ki jih zanima, kako so se pri meni kazali učinki uživanja magnezijevega klorida MgCl2x6H20 PA. Mojemu zdravljenju lahko sledite po datumih, še prej pa si, lepo prosim, preberite:      
 
 
 
sreda, 25. maj, 2011 - 1.dan
Magnezijev klorid (MgCl2x6H20 PA) sem začel jemati 25. maja 2011. Moja dnevna doza, namenjena odpravi težav s hrbtenico, je 3x dnevno mala kavna šalčka magnezijevega klorida. Že po prvih dveh zaužitih dozah, prva okoli 9 ure zjutraj, druga okoli 17 ure, sem lahko po mnogih letih zopet kolikor toliko normalno počepnil in si zavezal vezalke. Več o tem si lahko preberete na:
 
 
 
sobota, 28. maj, 2011 - 4. dan  
Učinek po treh dneh oziroma danes je četrti, je takšen, da komaj verjamem oziroma še vedno ne verjamem. Oseba, s katero skupaj živiva, samo gleda in je tiho. Pravzaprav sva oba tiho, ker je enostavno prelepo, da bi bilo res. Bolečine ni več, gibljivost se je neverjetno povečala. V trenutku, ko to pišem, sem na morju, sedim na terasi, čez dan pa sem delal takšne stvari, ki jih že leta nisem in se sprašujem, ali sanjam. Nič mi ni jasno. Vem, sliši se neverjetno, ampak tako pač je. Če mi kdo verjame, dobro, če ne, pa tudi prav.
 
ponedeljek, 30. maj, 2011 - 6. dan
Počutim se kot prerojen. Sedim za računalnikom in odgovarjam na vprašanja o magnezijevem kloridu, ne da bi moral, tako kot do pred kratkim, vsakih nekaj minut vstajati in si z vajami za hrbtenico ter raztegovanjem lajšati bolečine. Imam ogromno volje za fizična dela (no, ne ravno kopanje jarkov), pri katerih me je prej bolečina močno ovirala.  
 
sreda, 1. junij, 2011 - 8. dan  
Počutim se fenomenalno. Vse skupaj me precej spominja na filmsko uspešnico Kokon iz leta 1985. Resda nisem še v njihovih letih, a vseeno. Počutim se kot petnajstletnik in še vedno ne verjamem, da se to v resnici dogaja. Danes sem prevozil približno 300 km, vmes sem zaradi opravkov nekajkrat izstopil iz avta, kot da je moja hrbtenica v top formi. Vam povem, kot mladenič. Vožnja je bila prej zaradi bolečin pravi podvig, predvsem ko je bilo treba izstopiti iz avta in se zravnati. Za to sem rabil vsaj minuto, pri tem pa se mi je, brez pretiravanja, temnilo pred očmi. Zdaj samo upam, da je to za vedno za menoj.
 
petek, 3. junij, 2011 - 10. dan
Danes sem se vozil v avtu srednjega razreda približno 6 ur z enim, pet minutnim vmesnim postankom. Rahlo sem se "zasedel", vendar o kakšni bolečini ne duha ne sluha. Iz avta sem izstopil brez problema, po treh, štirih korakih pa sem bil kot nov in raven, kot da bi pogoltnil ročaj od metle. Neverjetno. Seveda sem svojega sopotnika, ki je bil dokaj dobro seznanjen z mojimi hrbteničnimi problemi, temeljito "utrudil" z magnezijevim kloridom. Njegova reakcija je bila, milo rečeno, precej mlačna. Zdelo se je, da jemlje vse skupaj s precej rezerve, kar pa me ni preveč presenetilo. Če bi se to dogajalo komu drugemu in ne meni, bi bil tudi sam zelo skeptičen. Zelo, ampak res zelo težko bi verjel, da je za tako neverjetno učinkovito in hitro odpravo bolečine zaslužen prav magnezijev klorid.   ponedeljek,
 
6. junij, 2011 - 13. dan
Ta podaljšani vikend je bil namenjen srečanju sorodnikov, ki smo raztreseni po različnih koncih Evrope, kar pomeni, poleg obilice hrane in pijače, predvsem veliko sedenja. Nisem ravno ljubitelj alkohola, čeprav cenim dobro kapljico, pri hrani sem, iz različnih razlogov, tudi precej zadržan, vendar me to ni skrbelo. Nisem si želel, da bi se ponovila zgodba izpred dveh let, ko zaradi bolečin v križu nisem zdržal na stolu dlje kot nekaj minut in sem preprosto moral vsake toliko časa vstati in oditi v sobo na razgibavanje in samomasažo. 
Tokrat teh težav ni bilo, nikogar nisem prekinjal pri pripovedovanju zgodb in prigod zadnjih let, hrbtenica je bila kot nova. V nedeljo sem se šele na sprehodu zavedel, da sem si zjutraj brez najmanjšega problema skrajšal nohte na nogah, kar je bilo prej skorajda "misija nemogoče". Brez Tom Cruisa!
 
torek, 7. junij, 2011 - 14. dan
Zadnji dan bivanja v tujini sem izkoristil tudi za iskanje cenejšega magnezijevega klorida MgCl2x6H2O PA od tistega, ki ga imam zdaj in me stane skupaj z vsemi stroški približno 45 EUR za kilogram. Nisem bil uspešen. Sicer sem našel magnezijev klorid že v prvi lekarni, a po ceni 6,5 EUR za 100g, torej 65 EUR za kilogram in še ta ni bil v originalnem pakiranju, ampak ga strankam stehtajo. Mlada farmacevtka je bila na vso moč prijazna in profesionalna, a ko sem vprašal za večje in originalno pakiranje, mi cene ni hotela izdati. Namesto odgovora je sledilo vprašanje, kaj mi bo. Nisem se spuščal v razpravo, a sem spoznal, da tudi v eni od zibelk demokracije ni več tako, kot je bilo včasih.
Med vožnjo domov sem v trenutkih, ko se nisem pogovarjal s svojim sopotnikom, (ki se je, mimogrede povedano, v petih dnevih sobivanja z mano na podlagi vidnih rezultatov odločil, da bo tudi sam začel piti magnezijev klorid) premišljeval predvsem o tem, kako odgovoriti na številna elektronska sporočila. Na nekaj zadnjih sem odgovoril v naglici in površno, kar se mi ne zdi primerno, četudi sem se opravičil. Zelo dobro se namreč spominjam, kako je, če te boli in s kakšno nestrpnostjo sem čakal in upal na odrešitev, najsi je šlo za kiropraktika, fizioterapevta ali pred kratkim za iskanje magnezijevega klorida. Prišel sem na misel o spletni strani, kjer bi bilo že vse napisano in ki bi jo po potrebi obnavljal. Odgovarjanje na pošto mi tako ne bi vzelo praktično nič časa, informacija pa bi bila hitra in popolna.
 
sobota, 11. junij, 2011 - 18. dan
Zadnje tri dni sem presedel za računalnikom, hrbtenica vse odlično prenaša. Privoščil sem si celo razkošje in ne sedim več, tako kot prej, večino časa na žogi za pilates, ki brez milosti opozarja na pokončno držo, ampak mi po novem ustreza tudi navaden stol. Sedim zravnan, nobenih mravljincev v roki, čeprav ne menjam več miške iz desne v levo roko in nobenih "vozlov" ali krčev v območju nad lopaticama oziroma v vratnih mišicah in levo in desno (predvsem desno, zaradi držanja miške večinoma v desni roki). Se je pa izkazalo, da je izdelava internetne strani, vsaj za mene, ki sem popolni amater v tem, precej večji zalogaj, kot sem sprva mislil. Vmes delam vaje za hrbtenico, pač moč navade. Skoraj bi se pa pozabil pohvaliti, da že nekaj dni izvajam meni nekdaj zelo ljube tibetanske vaje brez kakršnihkoli bolečin, o čemer sem prej lahko samo sanjal. 
 
nedelja, 12. junij, 2011 - 19. dan
S hrbtenico je vse v najlepšem redu, kljub temu, da sem se včeraj po dolgem času natelovadil, kot že dolgo ne. Pravzaprav je šlo za test, kakšen bom dan potem. Začel sem z lahkimi utežmi, 4 kg v vsaki roki in iz preventivnih razlogov sem skoraj vse vaje izvajal na hrbtu. Strah ima velike oči, pa tudi ne želim pretiravati v želji, da bi sedaj v mesecu ali dveh nadoknadil vse, kar sem zamudil v letih, ko me je bolelo. Nato sem kakšnih 20 minut zmerno poganjal sobno kolo. Na pravega se zaenkrat še ne bom usedel, kajti tresljaji so bili prej, vsaj za mene, kljub polni vzmetenosti kolesa, velik problem. Nato sem šel dobro zagret v bližnji gozd in tam vadil karate - kate, blokade in udarce z rokami, noge bodo morale iz preventivnih razlogov še malo počakati - vmes pa sem se previdno raztegoval (stretching - strečing). Včasih, dokler nisem jemal  magnezijevega klorida, si te vrste in količino vadbe (cca. 70 minut) nisem mogel privoščiti oziroma ko sem si jo (tu mislim predvsem na karate - kate), sem to drago plačal. To, da me je ves čas spremljala bolečina, mi je bilo že tako samo po sebi umevno. Prave muke so se začele, ko se je telo ohladilo oziroma naslednji dan. Partnerka, ki mi je vedno stala ob strani in mi poskušala na vse mogoče načine (ročne masaže, vtiranja raznih eteričnih olj, zeliščni obkladki, masiranja z masažnimi aparati itd.) lajšati bolečine, bi me v takih primerih iz jeze najrajši utopila v žlici vode, vendar kaj res hujšega ni bilo. Na koncu sem se ji vedno zasmilil, ker sem bil že tako dovolj kaznovan z bolečino, le obljubiti sem ji moral, da tega ne bom več počel.
Močno upam, da je vse to sedaj za mano. Danes sem se zbudil čil, zdrav, poln energije, sonce sije in komaj se zadržujem, da ne obujem tekaških copatov, ampak to bi bilo že izzivanje, pa tudi partnerka me ima stalno pod kontrolo. Šele zdaj se v resnici zavedam, kako naporno ji je bilo ob meni in kaj vse je storila zame. Zato se bom zaenkrat zadovoljil s sprehodom na soncu, čeprav vem, da ne bo več dolgo trajalo, ko bom šel na tek. Kar bo, pa bo. Bom poročal.
 
nedelja zvečer, 12. junij, 2011 - 19. dan
Prebral sem "moj dnevnik" in opazil, da pišem bolj ali manj samo o hrbtenici, zato bom napisal še nekaj o drugih učinkih magnezijevega klorida, ki jih opažam na sebi. A prej še nekaj o hrbtenici. Še vedno izvajam vsaj dvakrat na dan vse možne vaje za hrbtenico, ki jih pač poznam. Pri tem se občasno, odvisno od vaje, slišijo zvoki, takšni kot pri kiropraktiku, ko se hrbtenica oziroma deli hrbtenice, vretenca, diski itd., nameščajo v pravi položaj. Mogoče ta opis ni najbolj posrečen, a kar hočem povedati je to, da se mi, odkar pijem magnezijev klorid, vse skupaj namesti veliko lažje. No, toliko o tem. 
Druga moja opažanja pa so; imam ogromno energije; spim odlično, zjutraj se zbudim spočit, iz postelje vstajam brez problemov; zadnjih nekaj dni sem preživel večinoma za računalnikom, nobenih mravljincev v roki, nobenih krčev v vratu ali ramenih; prebava odlična; in še zadnje opažanje: dolgo sem okleval, ali naj to napišem ali ne, ker ne želim prestopiti meje dobrega okusa, ampak moj libido se je tako močno povečal, da je na trenutke že moteč. Tudi prej nisem imel s tem posebnih težav, razen omejitev pri gibih in položajih zaradi hrbtenice, tako da sklepam, da se je očitno močno izboljšala prekrvavitev v telesu.
Kako uživanje magnezijevega klorida učinkuje na druge sicer vem, a bom na tem mestu omenil le mojo mamo.  Gospa v relativno visoki starosti, ki jo je stalno, leta in leta mučila nespečnost. Odkar pije magnezijev klorid, spi kot dojenček. Pred dvema letoma so ji zaradi slabe prekrvavitve nog vstavili dva obvoda (2 x bypass pod trebušno aorto, se pravi na skupno črevnično arterijo - levo in desno). Zaradi poapnenja žil so, navajam kirurga "morali pošteno garati, da so speljali poseg do konca, ker se je vse drobilo". No, vse se je srečno končalo, mama si je odlično opomogla. Po operaciji je dosti lažje hodila, to se je videlo že na oko, edina težava je bila ta, da so jo noge še vedno močno bolele. Magnezijev klorid pije od četrtka, 2. junija 2011, eno malo kavno šalčko zjutraj in eno zvečer. Na začetku, razen odličnega spanca, ni zaznala sprememb, dokler mi ni včeraj povedala, da jo noge nekam nenavadno manj bolijo. Ko sem jo prosil, naj ta pojem "nenavadno manj" izrazi v odstotkih, je rekla, da vsaj 10 %. Mislim, da mi ni treba poudarjati, da sedaj, kljub začetni skepsi, vsa navdušena pije magnezijev klorid, kajti konec meseca ima kontrolo pri specialistu za ožilje, najbolj pa se seveda boji napotitve na novi operacijski poseg. Mislim, domnevam in upam, da se je pri njej zaradi uživanja magnezijevega klorida izboljšala cirkulacija oziroma mikrocirkulacija in so posledice motenj krvnega obtoka spodnjih okončin (nekateri imenujejo to tudi KVP-kronično vensko popuščanje) manj izrazite. Ravno tako nima več krčev v mečih, kar me napeljuje na misel in upanje, da se bo zmanjšalo zastajanje krvi v golenih in s tem tudi tlak v venah, ki je glavni krivec za občutek napetosti in bolečine in povzročitelj malodane vseh težav in bolezenskih znakov na spodnjih okončinah. Upam, da je moje razmišljanje pravilno, bom pa vsekakor poročal o tem, najsi je pravilno ali ne.
 
Sobota, 18. junij, 2011 - 25. dan
Kljub temu, da sem zadnjih 10 dni presedel za računalnikom cca. 8 ur na dan, kdaj tudi več, lahko napišem samo to, da je moja hrbtenica v odličnem stanju. Izdelava internetne strani se je izkazala za precej večji zalogaj kot sem sprva mislil (sem pač amater), zato sem z "delom" nemalokrat zaključil šele sredi noči. Zaradi nekaj neprespanih noči nisem bil nič kaj manj aktiven, tako da mi ne preostane drugega, kot da ponovim, kar sem dosedaj napisal že nekajkrat: hrbtenica kot nova, bolečin nobenih, tudi splošno počutje odlično, energije v izobilju. Tisočkrat hvala tistemu, ki mi je poslal elektronsko sporočilo o magnezijevem kloridu in tako naprej vse do tistega, ki je s pošiljanjem začel.  
 
petek, 24. junij, 2011 - 31. dan
Minil je en mesec, kar sem začel uživati magnezijev klorid. Število vpisov v dnevnik sem namenoma zmanjšal, ker enostavno ne vem, kaj naj napišem novega, ne da bi se ponavljal. Počutim se izvrstno, ne znam opisati z besedami, pa naj se še tako trudim. Včeraj sem izmenično pretekel in prehodil približno 9, mogoče celo 10 km. Teka sem se lotil skrajno previdno, z nadvse mehkim korakom. Kjer je bilo le mogoče, sem se izogibal asfaltu, naenkrat pa nisem pretekel več kot dvesto metrov. Nato sem kakšnih sto metrov hodil in tako naprej vse do cilja. Nogam, mišicam in sklepom moram dati čas, da se zopet privadijo na nove oziroma že dolgo pozabljene obremenitve. Danes nisem čutil skorajda nobenih posledic, o čemer sem lahko mesec dni nazaj le sanjal. Drugače še vedno vsak dan izvajam vaje za križ oziroma hrbtenico, v moj vsakdanjik se je poleg tibetanskih vaj vrnil tudi »pozdrav soncu«. Meni najljubši položaj za meditacijo, sedeči, ravno tako ni več časovno omejen, kot je bil prej zaradi bolečin v križu in še bi lahko našteval. Imam občutek, kot da bi ponovno zaživel »na polno«. Že nekaj dni je pri meni na morju gospa, ki ji pomagam pri odpravljanju določenih težav in lahko rečem le, da vse delam veliko lažje, predvsem pa z nepopisnim užitkom.    
 
petek, 1. julij, 2011 - 38. dan
Splošno počutje odlično, glede hrbtenice pa tole. V tem tednu sem nekajkrat kolesaril, nič ekstremnega, kratki izleti, cca. 10 km. Kljub popolnoma vzmetenem kolesu pa sem prišel do spoznanja, da kolesarjenje po malo bolj zahtevnem terenu, tudi slabem asfaltu, ni za mene, vsaj zaenkrat še ne. Tresljaji ne delujejo ugodno na mojo hrbtenico, vretanca, diske in za kratko se mi je obudil spomin na stanje, preden sem začel z uživanjem magnezijevega klorida. Sicer ne morem govoriti o bolečini, ker to pač ni bila, ampak čutil sem, da ni vse tako, kot bi moralo biti oziroma da mi te vrste rekreacija bolj škodi kot koristi. Takoj po prihodu domov sem se lotil vaj za hrbtenico in jo "namestil" v pravi položaj. Očitno bo treba še dosti bolj delati na ojačitvi mišic, predvsem hrbtnih, čez kakšna dva ali tri tedne bom pa ponovno poskusil. Do takrat se bom moral zadovoljiti s sobnim kolesom.
 
nedelja, 17. julij, 2011 - 54. dan
Vem, da se ponavljam, a vseeno, ne morem napisati drugega, kot da se počutim odlično, hrbtenica ravno tako zelo dobro prenaša vse napore. Kolesarim sicer samo po asfaltu ali dobrem makadamu, a sem tudi s tem zadovoljen. Kot sem že napisal, sem ponovno začel teči. Najprej izmenično, hoja, tek, hoja, tek, sedaj pa je hoje vedno manj, teka pa vedno več. Včeraj sem pretekel cca. 4 km, kar sicer ni kdo ve kakšna razdalja, a za mene je to precejšen uspeh. Predvsem zato, ker danes ne čutim nobenih posledic. Predno začnem s tekom, obvezno izvedem vaje za krepitev mišic, tudi s pomočjo lahkih uteži, tako dobro ogrejem vse mišične skupine, roke, noge, trebuh, rame, največ pozornosti pa namenim hrbtnim mišicam. Na začetku tečem karseda počasi in šele ko pridem na pravo "delovno" temperaturo, povečam hitrost. Še vedno pa ne tečem povsem sproščeno, ampak pazim dobesedno na vsak korak in skrbno gledam, kam stopim. Za tek izbiram najmehkejše možne podlage, za mene je idealna podlaga v bližnjem borovem gozdu ob morju, pa čeprav se moram vsakih 80 metrov obrniti in tako v nedogled. No, skoraj v nedogled. Po asfaltu ne tečem, pa tudi dvomim, da kdaj še bom.
 
24. avgust, 2011
Odločil sem se, da bom pisal dnevnik le še enkrat mesečno, razen, če ne bo prišlo do kakšnih, res izjemnih, sprememb. Kar se mojega zdravstvenega stanja tiče, bo dovolj le ena beseda: fantastično. Križ, noge, ramena, kolena, mišice, enostavno neverjetno. Pri tem morate vedeti, da sem v zadnjem mesecu počel stvari, za katere bi se še tri mesece nazaj stavil, da jih ne bom počel nikoli več. Tek, surfanje, smučanje na vodi in boardanje, kjer so obremenitve celega telesa, predvsem hrbta, pri potegu iz vode ogromne, vse to je moj križ prestal brez težav. Priznam, pri boardanju zaradi ne dovolj natančnih inštrukcij nisem bil uspešen in sem po petih ali šestih poskusih odnehal, a vseeno. Vse to je bilo za mene še do pred kratkim znanstvena fantastika. Moram poudariti, da še vedno, vsako jutro, brez izjeme, izvajam vse vaje za križ ter še precej drugih, recimo tibetanske vaje itd., pa tudi drugače dobro skrbim za svoje telo, od prehrane naprej.  
 
sreda, 2. november, 2011
Nekaj več kot dva meseca nisem pisal v "moj dnevnik". Po petih mesecih jemanja magnezijevega klorida lahko povsem brez pretiravanja zapišem; magnezijev klorid mi je spremenil življenje in mi povrnil normalno kvaliteto življenja, od vsakdanjih opravkov do športa in pomaganja prijateljem pri selitvi. Tudi drugače, ne samo glede odprave mojih težav s hrbtenico, je učinek magnezijevega klorida presegel vsa moja pričakovanja. Verjetno se bo marsikomu zdelo smešno, vendar ne pomnim, da bi bila kdaj moja koža videti tako zdrava in sijoča. Energije imam na pretek, dobesedno razganja me, notranje pa sem tako miren kot še nikoli. Še in še bi lahko našteval, a potem bi se ustvaril napačen vtis, kot da želim koga v kaj prepričati, kar ni moj namen. Edino, kar res obžalujem, pa je, da nisem izvedel za učinke magnezijevega klorida že pred leti in bi mogoče lahko preprečil ali pa vsaj olajšal zdravstvene težave nekaterih meni zelo ljubih oseb, katerih družbo še danes močno pogrešam.
 
22. december, 2011
Oglašam se zadnjič v tem letu, vesel, da se mi je letos, zahvaljujoč magnezijevemu kloridu, uresničila dolga leta največja želja, življenje brez bolečin. Sodeč po vaših odzivih nisem edini, kar me neizmerno veseli. Vsem želim srečen Božič in novo leto, obilo ljubezni in razumevanja, predvsem pa zdravja. "pujsek!" p.s. Moja želja za prihajajoče leto? Naj ostane tako kot je in bom srečen.
 
4. april, 2012 Po nekaj mesečnem premoru se ponovno oglašam. Glede mojega zdravstvenega stanja: po dobrih 10 mesecih jemanja magnezijevega klorida se počutim tako dobro kot še nikoli, čeprav pregled z magnetno resonanco, ki sem ga opravil pred kratkim, govori drugače. Po izvidih sodeč bi moral, tako kot včasih, vsak dan jemati protibolečinske tablete in hoditi na terapije, a bi kljub temu vsake toliko obležal in bil kdo ve kako dolgo nesposoben za karkoli, kajti stanje je pač slabo. Na izvidu namreč "črno na belem" piše; diski so dehidrirani, na nivoju L4/5 vidna dorzalna centralna ekstrudirana diskus hernija. Na nivoju L5 S1 vidna koncentrična protruzija diska. Spremembe tipa Modic 2 L4/5 L5 S1, izražene spondilotične spremembe lumbalne hrbtenice. Mnenje specialista? "Gre za kronične bolečine v ledveni hrbtenici in hernio disci v nivoju L4 L5. Menim, da se stanje ne bo izboljšalo!" 
Izvid sem v skrajšani obliki prepisal tudi zato, ker nekateri še vedno ne verjamejo v učinkovitost magnezijevega klorida. Najbolj številni so seveda tisti, ki ga niso videli niti od daleč, kaj šele, da bi ga vsaj poskusili piti nekaj mesecev. O kalcinacijah v ramenih, o katerih ni danes pri meni več ne duha ne sluha, bolečinah v sklepih, predvsem v levem komolcu, ki jih ravno tako ni več, se specialist ni želel (ali ni znal) izjasniti. Nadaljujem po praznikih, lahko noč!
 
15. april, 2012
Kot vidite, nisem nadaljeval takoj po praznikih. Zato, ker mi je na internetni strani zmanjkalo prostora, nisem pa ga znal povečati. Verjamem, da zdaj kakšen programer umira od smeha, a že v uvodu sem napisal, da o računalništvu nimam pojma. Tudi tokrat sem porabil precej časa, da sem se dokopal do rešitve in sedaj prostor ne bi smel biti več problem. Vsaj upam, da bo temu res tako. Rešitev pa ni povsem idealna, kajti ob povratku na prejšnjo ali na katerokoli drugo stran se vam bo ta odprla v novem zavihku, a bolje nisem znal.
 
Sreda, 18. april, 2012
Ne mine teden, da ne bi dobil vsaj enega vprašanja, koliko časa je potrebno jemati magnezijev klorid, zato bom napisal svoje mnenje o tem. Potreba telesa po magneziju je stalna in znaša, razen v izjemnih primerih, od 300 do 500 mg na dan. Tabele o  vsebnosti magnezija v določenih živilih nimajo skorajda nobene veljave več, saj povsem zanemarjajo dejstvo, da je zemlja izropana magnezija in da tisto, kar je veljalo pred skoraj 100 leti, danes niti slučajno ne velja več. Že leta 1935 so bili plat zvona zaradi pomanjkanja magnezija v zemlji, danes pa je situacija še neprimerljivo, ampak res, neprimerljivo slabša. To je razlog, zakaj je s prehrano praktično nemogoče zadostiti potrebam po magneziju, še posebno, če vemo, da se pri kuhanju izgubi do 70% magnezija, pri zmrzovanju do 40%, pri rafiniranju pa gre v nič praktično ves magnezij. Zato potreba po nadomestkih, v mojem primeru magnezijev klorid, ki je človeškemu organizmu najbolj primerna oblika magnezija. Vendar, če naj bi vse funkcioniralo tako kot je prav, moramo skrbeti tudi za pravo razmerje med magnezijem in kalcijem. To bi moralo biti nekje 1:2 (ena enota magnezija dve enoti kalcija). Če to razmerje ne bo pravo ali vsaj kolikor toliko usklajeno, nismo naredili nič. Kosti ne bodo nič bolj trdne, tudi če zaužijemo še ne vem koliko kalcija, če ne bomo zadostili dnevnim potrebam telesa po magneziju. Kalcija bo enostavno preveč, nalagal se bo na nepravih mestih, kar je tudi glavni razlog številnih kalcinacij in nepotrebnih bolečin v ramenih, sklepih itd., ne samo pri starejših, ampak tudi že pri 25-letnikih. Dnevna potreba telesa po kalciju je približno od 1000 do 1500 mg, odvisno od starosti in spola posameznika in zadostiti tem potrebam je precej enostavno. Največ kalcija najdemo v različnih vrstah sirov, npr. 100 g parmezana vsebuje cca. 1220 mg kalcija, 100 g ementalerja vsebuje nekaj več kot 1000 mg kalcija itd.. Ravno kalcij v mlečnih proizvodih človeško telo zelo dobro absorbira, če pa pri tem jeste še svežo zeleno solato (vse vrste), ki ravno tako vsebuje precej kalcija (sicer ne toliko kot siri), potem kalcij zagotovo ne bo problem. Zato sam pri kalciju ne vidim potrebe po jemanju raznih prehranskih dodatkov in dopolnil, tudi če vaš organizem, tako kot moj, zavrača mleko. Pri magneziju pa zadeva nikakor ni tako enostavna in tako smo spet prišli do razloga, zakaj jemljem magnezijev klorid. Ne zato, ker ne bi vedel, kaj s časom in bi me neizmerno veselilo prekuhavati vodo, temveč zato, ker mi jemanje magnezijevega klorida jamči, da bo moj organizem dobil dovolj magnezija, ki ga bo telo v popolnosti absorbiralo. Sam bom pil magnezijev klorid celo življenje. Sedaj, ko sem odpravil svoje zdravstvene težave oziroma maksimalno izboljšal svoje zdravstveno stanje, seveda samo še v preventivni količini glede na starost oziroma po potrebi.
(Pozdravljeni! Tale pripis je dodan v začetku marca 2023 (ah, kakšno potovanje skozi čas bi to bilo, a, na žalost ne gre, no, vsaj, jaz ne znam), to pa zato, ker me je en gospod v sporočilu opomnil, da nikjer ne omenjam OSTEOPOROZE!?
Zgornji zapis je bil namenejen ravno osteoporozi oziroma, kako preprečiti, da do nje pride, zato tale dodatek. Prilagam še del mojega odgovora na njegovo sporočilo; ...."Poleg tega vam svetujem ČIM VEČ IZPOSTAVLJANJA SONCU! Zaradi D vitamina, ki je ključen faktor za čvrste kosti. Seveda, ne sredi poletja ob 14. uri, ko je pripeka najhujša, ampak postopoma, potem pa čim več, da se telo privadi. In brez krem za sončenje in sončnih očal. Brez sončnih očal zato, ker je ravno področje okoli oči zaradi tanke kože najmočnejši receptor za sprejemenje D vitamina skozi kožo s pomočjo sonca. Mimogrede, ne vem, če vam je znano, v Afriki je osteoporoza praktično neznan pojem, tudi pri najrevnejših, torej, zagotovo ne zaradi bogate in redne prehrane, ampak gre zahvala predvsem zadostni količini izpostavljanja soncu. In da ne bo pomote, ne samo pri temnopoltih, ampak pri vseh.

Močno zaželjena je tudi pozornost pri prehrani, o čemer je ogromno napisanega na spletu, zato vas s tem ne bom gnjavil. Mnenja so, kot ponavadi, tako močno deljena, da je težko prepoznati, kaj je res in kaj ne, oziroma, kaj je napisano iz določenih interesov in podobno. Sam ravno te dni pišem nekaj o tem na svoji spletni strani, v podrubriki, "kako POSTATI in OSTATI ZDRAV". Če želite, si lahko preberete, nisem pa še zaključil s pisanjem, vprašanje je tudi, koliko vam bo napisano "všeč". Večini namreč ni!)

 
Torek, 29. maj, 2012
Nekaj dni nazaj je minilo eno leto, kar sem začel uživati magnezijev klorid. Ne bom ponavljal že napisanega na tej internetni strani, napisal bom le: magnezijev klorid mi je spremenil življenje, kajti, zdrav sem kot že dolgo ne! Ne samo jaz, tudi velika večina ljudi, ki me obkrožajo in ki so se, videč učinek magnezijevega klorida na meni, tudi sami odločili za uživanje napitka iz magnezijevega klorida. Še najbolj pa sem vesel dejstva, da je magnezijev klorid pomagal najbolj pomembni osebi v mojem življenju in ji kljub pozni starosti spet povrnil iskrico v oči. Seveda obstajajo še vedno nejeverneži (nekateri se tudi norčujejo iz mene, a če jih to res tako veseli, potem naj si kar dajo duška), ki dvomijo v učinkovitost magnezijevega klorida in prav je tako. Vsak naj počne s svojim telesom natanko tisto, kar misli da je prav. Posledice, bodisi pozitivne ali negativne, nosi namreč vsak sam.
 
Četrtek, 4. oktober 2012 - NAVODILA ZA PRIPRAVO MAGNEZIJEVEGA OLJA
Marsikdo me je že povprašal po magnezijevem olju. Najprej naj povem, magnezijevo "olje" je olje samo po imenu in z ostalimi olji nima nobene zveze. Priporoča se predvsem tistim, ki jim je oralna konzumacija iz kakršnegakoli razloga onemogočena. Izdelava magnezijevega olja je enostavna in si ga lahko pripravi vsak sam. Odločitev posameznika je, kako močno oziroma skoncentrirano magnezijevo olje si bo naredil. Lahko v razmjeru od 1:5 do 1:2, kar pomeni, 1 enota magnezijevega klorida se vmeša v 5 enot vode (oziroma ali 4, ali 3, ali 2 enoti vode), odvisno od tega, kako močno magnezijevo olje želite imeti, kar je še najbolj odvisno od občutljivosti kože (lahko se pojavita rdečica in srbenje), tako da šele praksa pokaže, kakšno razmerje je najbolj primerno.
V praksi pa to zgleda takole: zakuhate 1 liter vode in počakate, da se ta ohladi. V ta liter vode dodate od min. 200 g do max. 500 g magnezijevega klorida, odvisno od željenega razmerja. Premešate, prelijete v stekleno steklenico in dobili ste zelo kvalitetno magnezijevo olje, ki je neprimerno cenejše od tistih, ki jih je možno naročiti preko interneta. Sam si delam magnezijevo olje v razmerju cca. 1:4 do 1:3, ali povsem konkretno, v 1 liter vode vmešam 300 g magnezijevog klorida. POZOR: steklenico u magnezijevim oljem dobro označite, da je ne bi slučajno zamenjali s steklenico, v kateri hranite napitek iz magnezijevega klorida za oralno konzumacijo.
 
Četrtek, 13. december, 2012
Nekaj dni nazaj mi je pisala gospa iz okolice Ljubljane. Pripravila si je magnezijevo olje in sicer je v liter prekuhane in ohlajene vode vmešala 300 g magnezijevega klorida. Do tu je bilo vse lepo in prav, vendar je že po nekajkratni rabi ugotovila, da ji nekako ne ustreza oziroma z njenimi besedami »Naredila sem si tudi olje, ampak, na meni je zelo moteče - me peče in packa …« Kot sem že napisal, je količina magnezijevega klorida, ki ga vmešamo v prekuhano in ohlajeno vodo, zelo oziroma najbolj odvisna od občutljivosti kože. Zato svetujem, da si tisti z bolj občutljivo kožo, prvič pripravite manjšo količino magnezijevega olja, ne 1 liter. Najlažje bo desetkrat manjšo, se pravi, zakuhate in ohladite samo en deciliter (1 dl) vode in vmešate v njo npr. 20 g magnezijevega klorida in poskusite. Ali je pripravljena raztopina primerna ali ne, se bo pokazalo zelo hitro, po nekajkratnem nanosu na kožo. Ko porabite ta deciliter magnezijevega olja, si pripravite novo, ponovno samo z enim decilitrom vode. Če ni bilo prej nobene rdečice ali srbenja, lahko tokrat vmešate kakšen gram magnezijevega klorida več in obratno, če se je pojavilo nadležno srbenje, vmešate kakšen gram manj. Postopek ponavljate tako dolgo, dokler ne dobite za sebe in vaš tip kože idealne mešanice. Takrat si lahko pripravite večjo količino magnezijevega olja, torej 1 liter.
 
Petek, 28. december, 2012
Vsem ljudem dobre volje želim vesele praznike in srečno novo leto 2013! (najlepša hvala za vaše dobre želje in poslane čestitke.  Lp, "pujsek")
 
Ponedeljek, 3. junij, 2013
Pozdravljeni! V soboto, 25. maja 2013 sta minili točno dve leti, kar sem naredil prvi požirek napitka iz magnezijevega klorida. Marsikdo me vpraša, ali sem nad magnezijevim kloridom še vedno tako navdušen kot na začetku; lahko odgovorim le, navdušen sem vsaj enako, če ne še bolj. Tako navdušen, da sem trdno odločen, da bom magnezijev klorid jemal celo življenje. Odkar sem začel jemati magnezijev klorid, nimam namreč nobenih bolečin več. Kljub discus herniji v nivoju L4 L5, dehidriranim diskom (mojo diagnozo si lahko preberete nekaj strani nazaj) in nekdaj trdnemu prepričanju specialista, da bodo kronične bolečine stalno prisotne in se stanje ne bo izboljšalo, me ni v teh dveh letih niti enkrat samkrat zvilo v križu. To se je prej redno dogajalo, pa ne samo, da me je zvilo, ampak mi je cel hrbet tako zatekel, kot da bi »pojedel« žogo. Ni bilo hlač, ki bi jih takrat lahko spravil nase. Ko se danes spomnim, koliko dni sem preležal v postelji, koliko injekcij sem prejel v zadnjico, koliko je bilo obiskov pri sicer odličnem kiropraktiku, kolikokrat me je povsem nepričakovano zagrabilo v križu, se mi zdi malodane neverjetno, da nisem obupal. No, resnici na ljubo, tisti pomlad 2011, nekaj mesecev preden sem po naključju izvedel za magnezijev klorid, sem bil že na robu obupa. Obisk enega najboljših in najbolj priznanih specialistov za tovrstne težave je namreč samo potrdil mnenje prejšnjega, moj križ pa je bil iz dneva v dan vedno bolj zamaknjen. Spremljajočih bolečin sploh ne bom omenjal, kajti tablet proti bolečinam že nekaj časa nisem hotel jemati več, so mi moja jetra, ledvica in trebušna slinavka preveč pri srcu. Hodil sem s težavo, motil me je že najmanjši naklon ceste, kar se mi danes zdi komaj verjetno, povsem na tla pa me je spravila zadnja v vrsti nezgod. Bil sem na morju in ker sem pač težko hodil, sem šel na kolo. Po nekaj prevoženih kilometrih me je tako zgrabilo in zvilo, da sem komaj sestopil s kolesa. Pravzaprav sem bolj padel kot sestopil, v križu pa je bolelo ko hudič. Oseba, ki je bila z mano, je najprej mislila, da se zafrkavam, ko pa sem še kar naprej ležal zvit na tleh, mimoidoči pa so me debelo gledali, je bilo kmalu jasno, da se bom sam bolj težko pobral. Ne spomnim se več točno, za koliko dni sem takrat obležal v postelji, vem le to, da sem bil povsem na tleh in da sem se zelo resno spraševal, kam vse to pelje. No, čez nekaj časa sem na mojo veliko srečo izvedel za magnezijev klorid, kaj se je dogajalo kasneje, pa sem že napisal na prejšnjih straneh. Za informacijo bom napisal še to, da sem v zadnjem času kar nekajkrat preizkusil svoj križ. Mislim, da lahko brez pretiravanja napišem, preizkusil do skrajnosti. Tu ne govorim o različnih športnih aktivnostih, ampak o težkem fizičnem delu. Na primer, v devetih ali desetih dneh, ne spomnim se več, sem s težko macolo, se pravi na roke in popolnoma sam razbil približno 60 m2 betonskega in armiranega tlaka, po domače estriha, kar znese nekako 6 kubičnih metrov. Razbiti beton sem sproti nosil na dvorišče v dveh kantah od jupola, nakar sem vse to s samokolnico, po domače karjolo, zvozil na približno 300 m oddaljen kolovoz in ga utrdil. Vsak dan sem bil močno utrujen, to je res, vendar je moj križ vse skupaj prestal z odliko. Torej me verjetno razumete, zakaj sem še vedno tako navdušen nad magnezijevim kloridom in zakaj ga nameravam uživati celo življenje, seveda sedaj, ko sem odpravil svoje zdravstvene težave, samo še v preventivni količini glede na starost.
 
Sobota, 10. avgust, 2013 
Sporočilo, ki sem ga pred kratkim prejel od enega aktivnega teniškega igralca in naključno srečanje z mojim zdravnikom, ortopedom, med igranjem tenisa, me je navedlo, da napišem še nekaj besed o tem, kako je bilo pri meni z igranjem tenisa in badmintona. Teniškega loparja zaradi težav s hrbtenico nisem vzel v roke, mislim, da od leta 1995, skratka, zelo dolgo. Zato, ker sem že med samo igro čutil bolečino, ki je z vso silovitostjo udarila na plan šele naslednje jutro, nakar je trajalo vsaj dan ali dva, nato pa z leti vedno dlje, da sem se kolikor toliko "sestavil" skupaj. Letošnje poletje sem imel priložnost preživeti dva tedna v družbi aktivnih igralcev tenisa in končno sem tudi sam ponovno prijel za lopar. O kvaliteti moje igre ne bi govoril, bilo je obupno, kot da bi imel prvič v življenju v rokah lopar. Zato pa sem bil toliko bolj navdušen nad dejstvom, da nisem imel ne med igranjem, ne naslednji dan v hrbtenici nobenih bolečin. In igral sem skoraj vsak dan ter pri tem tekel po igrišču levo, desno ter gor in dol kot zajec. Običajno smo pozno popoldne, proti večeru, igrali še kakšno uro badminton. Na vso moč, kajti hotel sem nadomestiti izgubljeno pri tenisu. Tisti, ki poznate igro, veste, kako hitro se vse skupaj odvija in koliko gibčnosti je potrebno, a me moj križ niti za trenutek ni pustil na cedilu. Za to se lahko zahvalim samo magnezijevemu kloridu.
 
Nedelja, 6. oktober, 2013 
Naslednji zapis sicer ne sodi ravno v »moj dnevnik«, a menim, da bi lahko komu koristil. Čez poletje sem bil veliko v stiku z gospo v najlepših letih, ki ima oziroma sedaj lahko napišem »je imela« precejšnje težave z revmatoidnim artritisom, po domače revmo. Ko je začela piti napitek iz magnezijevega klorida, se je stanje sicer izboljšalo, a ne povsem po pričakovanjih. Gospa je spremenila tudi svoje navade; več časa je posvetila gibanju v naravi, na moj nagovor je začela celo gledati v sonce, a stanje še vedno ni bilo zadovoljujoče. Na vprašanje o prehrambenih navadah mi je odgovorila, da se prehranjuje zelo zdravo, zato temu nisem posvečal potrebne pozornosti, kar je bila napaka!!! Napaka zato, ker sem ob nekajdnevnem druženju (energetsko zdravljenje) videl, da je njena »zdrava prehrana« daleč od zdrave in vse prej kot primerna pri njenih težavah z revmo. Ne bom se spuščal v podrobnosti, le napisal bom, kateri hrani in pijači bi se morali pri revmi izogibati ali pa tudi povsem odpovedati. Torej:   
- meso (posebno drobovina), salame, slanina 
- sardine, sardele
- surovo maslo
- mleko
- stročnice (fižol, grah, leča in zadnja leta zelo popularna soja so polni purina)
- špinača, koruza, pšenica
- omega 6 rastlinska olja (koruzno in sončnično olje)  
- konzervirana hrana
- slani prigrizki (arašidi, čips in podobno) 
- alkohol,
- kava 
 
Spisek bi lahko bil sicer še daljši, a se zaenkrat ne spomnim več, tako da naj bo to dovolj.
Tisti, ki ne morejo brez mesa, naj jedo perutnino, vendar naj vedno odstranijo kožo, kajti ta je »nabita« s purinom!
Tisti, ki ne morejo brez kave, naj pijejo žitno kavo.
Tisti, ki ne morejo brez mleka, naj pijejo manj mastno mleko.

Težave z revmatoidnim artritisom, po domače z revmo, pa MOČNO OLAJŠAJO: 
- RJAVI RIŽ - številka ENA  v boju proti revmatoidnem artritisu; treba ga je uživati vsak dan, pri vsakem obroku, najbolje kot nadomestek za kruh. Rjavi riž je tisti riž, ki ga je treba namočiti za nekaj ur, še najbolje ga je pustiti stati v vodi čez noč, potem pa se kuha še cca. 20 minut. 
- plava riba (z izjemo sardel oziroma sardin)
- vegetarijanska prehrana (izjema so prej navedeni izdelki), ki naj vsebuje čim več česna, ingverja in podobnih začimb 
- veliko tekočine, 2 l in več na dan, najbolje navadno vodo in čaje proti revmi (žajbelj, kopriva, ali pa mešanica bezga, brezovih listov, jetičnika, koprive in koruznih laskov ali pa čaji iz regrata, rmana, rožmarina, tavžentrože, šentjanževke itd.)
Hrana naj vsebuje čim več mineralov in vitaminov, najboljša pa je seveda tista iz domačega vrta.
 
Ponedeljek, 9. december, 2013
Ta zapis je namenjen predvsem tistim z diskus hernijo. Zadnjih nekaj mesecev sem velik del vadbe (poleg vsakodnevnega izvajanja vaj za križ, 5-tih tibetancev in še marsikaj) posvetil razgibavanju. V želji, da bi postal še bolj fleksibilen, sem začel tudi z yogo. No, tu pa sem kmalu prišel do spoznanja, da kljub vsej želji, trudu in odličnemu delovanju magnezijevega klorida obstaja sklop vaj, ki jih zaradi zaradi diskus hernije enostavno ne morem izvajati oziroma lahko jih, vendar kasneje, ko se ohladim, čutim bolečino na prizadetem mestu in si bolj škodujem kot koristim. Večina vaj, povezanih s predkloni, mi enostavno ne odgovarja, teh pa je pri yogi veliko. In vadil sem vedno dobro ogret, brez kakršnegakoli pretiravanja, pred ogledalom in pod strokovnim vodstvom osebe, ki se s tem ukvarja praktično celo življenje. Vse ostalo, roke, noge, most itd., nikjer nobenega problema, mi je prav v užitek, a pri predklonih, posebno tistih v stoječem polužaju in v stran, se veselje neha.
 
Četrtek, 8. maj, 2014
Nekaj dni nazaj sem bil prijazno opozorjen, da nisem nič napisal, katere so to vaje za križ, ki jih izvajam vsak dan. To so vaje namenjene predvsem krepitvi takoimenovanih stabilizacijskih hrbteničnih mišic. Mednje sodijo nekatere od klasičnih vaj za krepitev hrbteničnih mišic (dvigovanje medenice v ležečem položaju, dvigovanje nog, dvigovanje kolena, dvigovanje glave, nihanje s koleni - vse te vaje se izvajajo na hrbtu v ležečem položaju), vaje za raztegovanje hrbteničnih mišic (te se izvajajo večinoma na "vseh štirih"), kot tudi tiste bolj zahtevne, ki se izvajajo večinoma s pomočjo žoge za pilates in me je o njih poučil izkušen fizioterapevt. Opisati te vaje z besedami je precej nehvaležno delo, pa tudi nesmiselno, kajti slika pove več kot tisoč besed. Ker pa format te spletne strani ni ravno primeren za objavljanje večjega števila slik in fotografij, je vsakdo, ki je zainteresiran oziroma bi si želel izvedeti o teh vajah nekaj več, vljudno vabljen, naj mi piše (kontakt). Vsakemu bom po elektronski pošti poslal slike in fotografije vseh vaj, ki so večinoma tako nazorne, da kakšna posebna razlaga ne bo potrebna.
 
Nedelja, 1. junij, 2014
V sredo, 25. maja 2014 so minila točno 3 leta, kar sem začel uživati magnezijev klorid. Kar se da na kratko bom opisal, kako se je izboljšalo moje zdravstveno stanje. (zunaj sije sonce, zato bom to izkoristil in sedel na kolo, nadaljujem kasneje)
 
Torek, 24. junij, 2014
Opravičilo: zadnje dni sem bil precej zaseden, zato se opravičujem vsem, ki to berete, ker še vedno nisem naredil povzetka zadnjih treh let, obljubim pa, da bom to storil čimprej.
 
Torek, 23. september, 2014
Res mi je nerodno, ker je trajalo toliko časa, da sem se lotil pisanja, vendar je meni čez poletje dan enostavno prekratek. Tisti, ki so bili pri meni na Krku na energetskem zdravljenju in smo skupaj preživeli na morju nekaj dni, z nekaterimi pa tudi precej več, so se lahko sami prepričali, zakaj je temu tako. In tu je močno skrajšan opis, kakšen je rezultat vsakodnevnega jemanja napitka iz magnezijevega klorida po več kot treh letih (točno 3 leta in 4 mesece). Skratka, brez pretiravanja lahko zapišem, magnezijev klorid mi je povrnil kvaliteto življenja, o kateri sem lahko prej samo sanjal in za katero sem bil prepričan, da je za mene za vedno izgubljena. Ko se danes ozrem nazaj, mi je kar težko verjeti, da sem bil spomladi leta 2011 dobesedno na robu obupa, saj nisem več vedel, kako naj si pomagam in ublažim hude ter vedno bolj neznosne bolečine. Bolečine mi ni povzročala samo diagnosticirana ekstrudirana diskus hernija v ledvenem delu hrbtenice, temveč tudi močne kalcinacije po vsem telesu (tega takrat seveda nisem vedel), predvsem v ramenih in komolcih, zaradi katerih so bile moje roke dobesedno opravilno nesposobne. Močni mišični krči, zaradi katerih sem bil nenormalno zatečen čez hrbet, so bili pri meni, navkljub vsakodnevnim masažam, nekaj vsakdanjega. Ponoči nisem vedel, kako naj se obrnem, da ne bi bolelo itd., skratka, za mene, pa tudi za ljudi ob meni, je bilo dolgo vrsto let grozno. Zato ne bom sedaj opisoval, česa vse nisem mogel početi, kajti početi nisem mogel praktično nič, saj sem tisto pomlad komaj še hodil. V takšnem stanju sem izvedel za magnezijev klorid. Danes lahko, zahvaljujoč magnezijevemu kloridu (nekaj pa tudi moji trmi in vztrajnosti), počnem malodane vse. Hodim, tečem, kolesarim, plavam, igram tenis, smučam, izvajam tibetanske vaje, meditiram lahko v različnih  položajih in ne kot prej samo v ležečem, vadim meni od nekdaj ljube borilne tehnike, resda z nekaterimi omejitvami, ravno tako vsak dan vadim z lahkimi utežmi po, recimo temu, prilagojenem programu, kar je tudi razlog, da sem prej napisal, da lahko počnem malodane vse. Omejitve seveda so in sicer:
- zaradi diskus hernije in skolioze ne bi smel oziroma bi bilo najbolj pametno, če bi se odpovedal teku, ampak tega si ne dam vzeti. Imam pa svoj sistem oziroma način teka, nikoli ne tečem po klancu navzdol, nikoli ne tečem po trdih podlagah, ampak samo po mehki gozdni poti
- tudi skakanje s kolebnico mora biti izvedeno zelo previdno, ob zavestnem napenjanju trebušnih in hrbtnih mišic
- kakršnokoli dvigovanje uteži nad glavo v stoječem položaju pri meni odpade
- ravno tako ne smem izvajati večine predklonov ali nagibov - zibov v stran, ne glede ali jih delam leže ali stoje.
- določene vaje iz yoge mi zato dokazano (večkrat občutil na svoji koži), bolj škodijo kot koristijo, tako da nikakor ne drži trditev nekaterih, da lahko yoga pri težavah s križem samo koristi
- ravno tako pri meni ne pride v poštev kakršnokoli dvigovanje nog nad višino pasu
- z naslednjo omejitvijo se mariskdo ne bo strinjal, morala pa bi veljati za vse, še posebej za tiste, ki imajo poleg težav s hrbtenicu tudi težave s koleni. Vsa obuvala, ki jih nosim, so popolnoma brez pet in omogočajo dober kontakt s površino po kateri hodim. Tečem v najbolj enostavnih tekaških copatih (kot včasih, nekateri se mogoče še spomnijo adidasovih univerzalk ali wimbledonk), ki zahtevajo trden in čvrst korak, istočasno pa omogočajo tudi popolno kontrolo. Doma nosim copate iz blaga z najtanjšim možnim podplatom, nobenih "kroksov" ali copatov s podloženim podplatom ipd..
 
Vem, pripadnice lepšega spola se dostikrat v resnici ne morejo izogniti obuvalom s peto ali celo visoko peto, vendar naj potem vsaj doma ne nosijo pet. Niti najmanjših oziroma najnižjih ne. Če so pa tla premrzla, si nadenite še en par toplih nogavic. Verjemite, gležnji, kolena in hrbtenica vam bodo zelo, ampak res zelo hvaležni.  
 
Drugih omejitev, mislim, da ni, če se pa še kaj spomnim, bom vsekakor zapisal.
 
Torek, 21. oktober, 2014
Ura je približno 3 zjutraj in še vedno bedim. Danes oziroma včeraj popoldan sem prestal obsežen in dokaj zoprn operacijski poseg. Oralni kirurg se je pri svojem delu zelo izkazal in mimogrede pohvalil tudi presenetljivo kvaliteto in čvrstost mojih kosti - magnezijev klorid?! Ker iz različnih vzrokov ne morem zaspati, sem po dolgem času prebral vse, kar sem v teh letih zapisal v "MOJ dnevnik". Ja, lahko bi bilo bolje oziroma lepše napisano, pa ponavljam se tudi rad. A je že tako, da nihče ni popoln.
In ko sem omenil popolnost; učinkovit, preverjen, predvsem pa dobronameren nasvet za tiste, ki želite ohraniti kar najbolj popolno zdravje in uživati tudi jesen svojega življenja v odlični zdravstveni kondiciji, se glasi takole: Vsak dan, brez izjeme, spijte:
- magnezijev klorid; napitek pijte po res majhnih požirkih preko celega dneva, vsaj v preventivni količini, glede na vaša leta
- soda bikarbona; zjutraj, na tešče, in zvečer, spijte en kozarec vode s soda bikarbono (cca. 1/3 male žličke soda bikarbone) 
- sveža limona; čez dan spijte en kozarec vode s sokom ene (1) sveže ožete limone
 
Seveda se bo vsak za sebe, po lastni pameti, odločil, ali bo ta nasvet upošteval ali ne, a bom vseeno zapisal: prej ko boste začeli, bolje bo za vas. Za podkrepitev svojih besed bom dodal povezave, kjer si lahko preberete več o tem.
www.wearechange.si/porocilo-o-zdravljenju-raka-z-magnezijem/

www.knjiznice.info/index.php/kultura/vijesti/1308-limun-ubija-kancerogene-stanice

www.novi-svjetski-poredak.com/2013/05/28/soda-bikarbona-najveci-neprijatelj-farmaceutske-industrije
 
Lahko pa tudi v katerikoli iskalnik vpišete Dr. Penny Stanway in si kar na spletu preberete njeni kratki, a poučni knjižici "Čudežna živila - Limona" ter "Čudežna živila - Soda bikarbona".
 
Torek, 23. december, 2014
Najlepša hvala za lepe želje in tudi sam želim vsem srečen Božič in srečno Novo leto 2015, predvsem pa, naj bo polno zdravja in ljubezni!
 
Marec, 2015
V naslednjih nekaj dnevih bom napisal, »Česa ne početi, da vas ne bi zagrabilo v križu in kaj storiti, ko vas kljub vsemu zgrabi, vi pa želite kar najhitreje okrevati!«. Iz lastnih izkušenj vem, da sta pozna jesen in zgodnja pomlad čas, ko tudi zdravega človeka, kaj pa šele tistega, ki ima težave s hrbtenico, rado zagrabi v križu. Sam se sicer ne bi več spomnil na to, ker imam že skoraj štiri leta, kljub občasno nespametnemu početju in izzivanju, glede tega »popolni mir«, se je pa prejšnji teden, ob obisku na Krku, to pripetilo mojemu prijatelju, ki ima malodane identične težave s križem kot jaz, se pravi hernia disci, skolioza itd.. Po približno treh letih pitja napitka iz magnezijevega klorida je očitno pozabil na težave, saj je kljub mojim opozorilom, morebiti pa ravno zaradi njih, dva dni resno pretiraval. Končalo se je tako, da ga je na koncu en napačen, nepremišljen, a popolnoma vsakdanji gib, dobesedno sredi trgovskega centra položil najprej na tla, potem pa na zofo v moji dnevni sobi, kjer je bil prisiljen nato preživeti cele zimske počitnice. Ker se ima zaradi svojega položaja ter obveznosti na delovnem mestu za nenadomestljivega, sem imel na razpolago le slab teden, da ga spravim na noge. In kje je grešil ali česa ne bi smel početi?
- tekel je po asfaltu (za nas, s hernio disci, prepovedano, ne glede na obutev);
- dvigoval je uteži v sedečem in stoječem položaju (za nas, s hernio disci, prepovedano, ne glede na pas za fitnes);
- za njegovo hrbtenico popolnoma napačna nastavitev sedeža v avtomobilu, po nekaj urni vožnji pa se ob izstopu iz avta niti slučajno ne drži nepisanega pravila, naj vsaj kakšnih 20 minut ne dviguje nobenih bremen. Tu mislim tudi na povsem vsakdanje predmete, kot so kovčki, potovalke itd..
- v zadnjem času ni več redno izvajal vaj za krepitev hrbteničnih mišic, ker so mu bile dolgočasne (tudi meni so dolgočasne, vendar jih izvajam brez izjeme vsako jutro, po tuširanju, ko sem lepo zagret od tople vode)
- čez zimo je pridobil nekaj kilogramov; ni se zredil v klasičnem pomenu besede, ampak se je teža povečala na račun večje mišične mase v zgornjem delu telesa (mogoče je lepo za videti, vendar je hrbtenica le še bolj obremenjena ali, povedano drugače, vsak kilogram manj je za hrbtenico in sklepe pravo olajšanje!)
Kakorkoli že, iz trgovskega centra do avta sem ga spravil s pomočjo nakupovalnega vozička, kajti narediti ni mogel niti koraka. Čez hrbet je bil tako zatečen, da je moral odpeti hlače. Kolikšna je bolečina, to se je videlo na njegovem potnem obrazu in slišalo ob vsaki cestni grbini, spraviti ga v hišo in potem na sedežno pa je bil pravi mali podvig. Skratka, bil je popolnoma nebogljen. Ko je prišel malo k sebi, sem mu predstavil možnosti; ali lokalni zdravnik, injekcija in blokada, ali prevoz v Ljubljano, ali pa se prepusti meni. Odločil se je za slednje, saj premikati se tako ni mogel, blokado sem mu toplo odsvetoval, pa tudi drugače je bil prepričan, da je "pečen" vsaj za en mesec.
Kako sem mu pomagal ali, kaj storiti, ko pride do ukleščenja živca v hrbtenici, vi pa želite okrevati v cca. 5 - 6 dneh? Samo napitek iz magnezijevega klorida v takšnem primeru ne bo dovolj, zato ne iščite odrešitve v pitju večjih količin napitka. Dobili boste prebavne motnje, kar bo le še ena težava več, zato vam svetujem, da rajši storite sledeče:
- namestite se v tak položaj, ležeč ali pol ležeč (pred TV), v katerem je bolečina najmanjša. Noga ali pa obe nogi sta lahko dvignjeni, kakor vam najbolj ustreza. Bistveno je, da kar najmanj boli in da je pritisk na boleče mesto najmanjši.
- obvezno mora nekdo skrbeti za vas, ker morate gibanje omejiti na minimum!!!, izključno samo za obisk toaletnih prostorov.
- potrebujete močne protibolečinske tablete, ki pa jih jemljite po potrebi! Npr. ibuprofen, prosim, berite navodila!
- potrebujete aspirin 500 mg - tudi lajša bolečino in najvažnejše, deluje protivnetno! Glede količine, berite navodila!
- pijte pravo, črno kavo, ki bo pospešila odvajanje vode iz telesa. Problem - pogostejši obisk toaletnih prostorov.
- pijte žajbljev čaj, tudi pospešuje odvajanje vode, še bolj pomembno, deluje protivnetno.  
- na boleče mesto dajte 3 do 4 x na dan za cca.10 minut ledene obkladke. Tu zelo prav pride "gel za obkladke" (sam ga imam vedno v skrinji, proizvajalec 3M Health Care, prodaja Sanolabor ipd.,- pozor, nikoli NE na golo kožo!)
Zaradi obkladka se boste morali obrniti na trebuh, kar bo prva dva dni precej boleče. Pod trebuh si podložite večji vzglavnik, da boste v križu rahlo usločeni navzgor.
Obkladku naj vedno sledi masaža, položaj je enak, na trebuhu!
- oseba, ki skrbi za vas, naj položi svoji dlani pravokotno na ledveni del vaše hrbtenice. Rahlo, a hitro in z občutkom naj vas "trese" naprej-nazaj kakšno minuto, nato si bo moral "maser" zaradi utrujenih rok odpočiti. Nekajkrat ponoviti!
- sledi masaža z električnim masažnim aparatom. Vaš "maser" naj z rahlim pritiskom premika masažni aparat vstran od hrbtenice in navzdol proti medenici. Torej NE po vretencih, ampak vedno vstran in navzdol proti medenici.    
- zatem naj vam "maser" z dlanmi s krožnimi gibi masira medenico (pod ledvicami). Desno stran v smeri urinega kazalca, levo v nasprotni smeri. Za lažje drsenje priporočam kakšen gel, jaz uporabljam "vražji krempelj" ali "konjski balzam" od podjetja "Encian". Deluje hladilno in proti bolečinsko, ne sme pa priti v stik z očmi, če ne, bo jok.
- ob upoštevanju zgoraj napisanega se bo po 2 do 3 dneh vaše stanje močno izboljšalo, bolečina bo popustila, v mirovanju jo mogoče ne boste čutili skoraj nič, a naj vas to ne zavede. Nadaljujte z opisanim načinom zdravljenja (mirovanje, ledeni obkladki, masaža) vsaj še 3 do 4 dni.
Prosim, NE ponavljajte napake, ki smo jo storili že mnogi pred vami, ko se ob prvem občutnejšem izboljšanju zaradi nepotrebnega gibanja zopet vrnemo na stanje izpred nekaj dni. S tem samo podaljšujemo čas zdravljenja, ki se lahko zaradi neresnosti razvleče tudi na cel mesec in še dlje. To pišem tudi na podlagi lastnih izkušenj, ko me je "vrhunska" ortopedinja pred leti uspela prepričati, da moram po največ 3 dneh vstati in začeti z gibanjem, hojo in vajami za križ, češ, da bodo hrbtenične mišice popolnoma oslabele, kar pa zagotovo ni res! Je pa res, da me je takrat zaradi upoštevanja njenega nasveta zvilo tako kot še nikoli in sem se komaj "sestavil" skupaj, kar je trajalo skoraj dva meseca. Torej, bodite pametni in se, rajši kot na svojih, učite na napakah drugih.
Pozor in v vednost: nikakor ne trdim, da je opisani način edini pravilen. Trdim le, da je zelo učinkovit in velikokrat preizkušen v praksi. Injekcije v zadnjico - takoimenovane blokade, sam močno odsvetujem. Z blokado sicer za kratko rahlo omilimo bolečino, kar omogoči nekaj lažje gibanje, vendar pa ravno to gibanje dodatno poslabša stanje že tako vzdraženega živca. Tvegamo le še večjo poškodbo in posledično je okrevanje precej daljše. Seveda pa se, tako kot ponavadi, mnogi ne bodo strinjali z menoj.